Poslanci obravnavajo predlog sprememb proračuna za leti 2026 in 2027. Minister za finance Klemen Boštjančič je ob začetku obravnave proračunskih predlogov pozval k odgovorni in konstruktivni razpravi. Oba predloga sicer predvidevata primanjkljaj blizu treh odstotkov BDP, a imata po ministrovih zagotovilih ob sledenju razvojnim prioritetam vlade pred očmi vzdržnost javnih financ.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je poudaril, da izdatki za obrambo rastejo hitreje kot v ostalih sektorjih. Navedel je, da bo realizacija obrambnega proračuna najvišja doslej, 20 odstotkov višja kot leto prej in več kot dvakrat višja kot leta 2020. Po njegovih besedah bo slovenska vojska prejela 70 odstotkov več sredstev kot leta 2022, za oboroževanje pa bo namenjenih več kot dvakrat toliko kot prej.

“Takšna rast presega kadrovske in organizacijske zmožnosti vojske. Kupuje se oprema, za katero ni usposobljenih posadk, projekti, kot je protioklepni sistem Spike, pa se držijo brez jasne razlage in brez ustreznega strateškega nadzora,” je dejal Jakopovič.

Logar: Nevarna slika visoke porabe in zadolževanja

Nepovezani poslanec in vodja Demokratov Anže Logar bi pričakoval proračun, ki krepi odpornost države, spodbuja gospodarstvo in zagotavlja dolgoročno stabilnost.

“Predloga, ki ga danes obravnavamo, teh pričakovanj ne izpolnjujeta. Nasprotno. Kažeta na nevarno nadaljevanje politike visoke porabe in zadolževanja,” je menil.

Po njegovi oceni je proračun zgolj preživetven in ne razvojen. “Vlada se vede, kot da je denarja neskončno, da ga lahko pobere vsakomur, a pozablja, da je to denar, ki ga ljudje zaslužijo s svojim trdim delom,” je še dejal v razpravi.

Svoboda: Slovenski dol pod evropskim povprečjem

Andreja Kert iz Svobode je spomnila, da so proračuna za prihodnji dve leti ohranili pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. “Glede javnega dolga pa je treba povedati, da je povprečje v Evropski uniji nekje nad 80 odstotki. Slovenski javni dolg pa je bil v lanskem letu okoli 67 odstotkov bruto domačega proizvoda.” Dodala je, da je proračun usmerjen v štiri stebre – socialo, vlaganje v znanje, investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo ter odpornost, varnost in obramba.

Po mnenju Soniboja Knežaka (SD) sta proračuna vredna podpore, saj vsebujeta jasne razvojne usmeritve. “V SD v obeh proračunih prepoznavamo več pomembnih in spodbudnih premikov,” je dejal in med drugim omenil stabilno javnofinančno sliko, krepitev vlaganj v zdravstvo, povečanje sredstev za znanost in raziskave, visoko povprečnino za občine ter nadpovprečno rast sredstev za okolje, energetsko prenovo, vodno infrastrukturo in obnovljive vire energije. “Visoki prihodki iz evropskih sredstev omogočajo varnejši, hitrejši in za državo cenejši razvoj,” je še dejal.

SDS: Ne obvladujete ne prihodkov ne odhodkov

Poslanka največje opozicijske stranke SDS Suzana Lep Šimenko je prepričana, da sprememba proračuna za leto 2026 med vrsticami skriva poraz fiskalne politike aktualne vlade. “Ne obvladuje ne prihodkov ne odhodkov, niti investicij, niti črpanja evropskih sredstev, niti dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V proračunih ni razvoja, niti ukrepov, ki bi Slovenijo vodili naprej. Ta proračuna sta napisana v slogu porabimo, kar še lahko, dokler ne zmanjka,” je kritizirala proračuna.

“Skupaj se bo Slovenija v dveh letih zadolžila za več kot 11 milijard evrov, in to ne za razvoj, ampak za tekočo porabo, birokracijo, refinanciranje dolga, vladno komuniciranje in javni sektor,” je dejala.

Jožef Horvat in NSi je povedal, da poslanci njegove poslanske skupine proračunov ne bodo podprli. Država mora biti socialna – to smo zapisali tudi v slovensko ustavo -, a najboljša socialna politika je tista politika, ki spodbuja gospodarske aktivnosti, je dejal. Tega pa iz proračunskih dokumentov ni razbrati. Horvat je opozoril, da konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja že več let hromi davčna politika, ki se je v zadnjih treh letih še poslabšala. Povečale so se tudi birokratske obremenitve, predvidljivost vladnih odločitev pa se je zmanjšala, je dodal.

Kako so pripravili predloga?

Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Z njimi se načrtovani prihodki zaradi nižjih prihodkov od treh glavnih davčnih virov zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa povečujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Proračunski predlog za leto 2027 je medtem nov. V letu 2027 vlada ob pričakovani vnovični rasti davčnih prihodkov pričakuje 16 milijard evrov prihodkov, odhodkov pa bo še več kot prihodnje leto, za skupaj 18,1 milijarde evrov. Proračunska poraba bo tako za 2,1 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu BDP pomeni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka.

Vlada je proračunske dokumente pripravila na podlagi srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje od 2025 do 2028, jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva šibkejšo rast v tem letu, nato pa spet pospešitev v naslednjih dveh letih, ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in porabe drugih sredstev EU.

Minister je opozoril tudi, da vlada v proračunskih dokumentih načrtuje in vključuje le obveznosti, ki so zakonsko že sprejete ali pa so v zakonodajnem postopku v dovolj napredni fazi, da je njihova ureditev predvidljiva in zanesljiva.

N1 SOOČENJE: Padale težke besede